Bivanje v zavodu

Naši stanovalci so nastanjeni v različnih oblikah bivanja. Na lokaciji bivalne enote in varovanega oddelka Hrastovec danes biva okoli 480 stanovalcev. Naseljeni so v grajskih prostorih in prostorih depandans A, B, C, D1 in D2. Ob teh pa naši stanovalci bivajo v 11 dislociranih bivalnih enotah, neodvisnih stanovanjih, nadomestnih družinah in dnevnih centrih.
Več o oblikah bivanja lahko izveste s klikom na posamezno kategorijo - fotografijo oblik bivanja spodaj.

Ob tem preberite še:

Pravice in obveznosti stanovalcev in obiskovalcev
Kjer na omejenem območju sobiva večje število ljudi, pa naj bo to v stanovanjskem bloku, šoli, vrtcu, bolnišnici, ali pa kot pri nas v SVZ Hrastovec, v posebnem socialno varstvenem zavodu, je potrebno določiti osnovna pravila ravnanj, ki omogočajo mirno sobivanje in zmanjšanje možnosti konfliktov.

Vsi imamo pravice, vendar pa je pravica posameznika omejena s pravico drugega - ne moremo početi vsega, kar hočemo, temveč moramo vedno paziti, da ne kršimo pravice drugih.

V SVZ Hrastovec so pravila bivanja določena v Hišnem redu, katerega določbe veljajo za stanovalce, delavce zavoda, delavce javnih del, študente, obiskovalce, prostovoljce in druge.

Stanovalci imajo vse pravice, ki jim pripadajo po zakonih in mednarodnih konvencijah, zlasti še:

  • pravico do spoštovanja osebne integritete,
  • pravico do spoštovanja in varovanja zasebnosti,
  • pravico do varstva, nege in posebnega zdravstvenega varstva,
  • pravico do popolne oskrbe,
  • pravico do obiskov,
  • pravico do vključevanja v življenje izven zavoda v skladu s svojimi sposobnostmi,
  • pravico do preživljanja dopusta pri svojcih ali drugih osebah,
  • pravico do prostega časa,
  • pravico do plačila za delo,
  • pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte,
  • pravica do pošiljanja in sprejemanja pošte,
  • pravica do uporabe telefona.


Na varovanih enotah so stanovalcem zagotovljene še naslednje pravice:

  • pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte,
  • pravica do pošiljanja in sprejemanja pošte,
  • pravica do uporabe telefona,
  • pravica do gibanja,
  • pravica do zastopnika,
  • pravica do sprejemanja obiskov.

V zavodu je sprejeta lista pravic, ki se jo lahko dopolnjuje.

Socialno varstvo in oskrba

Pristopi k delu

V SVZ Hrastovec je delo naravnano k pristopom in metodam, ki omogočajo čim kakovostnejše bivanje, s težnjo k odprtosti v normalizacijo ter sodobne in alternativne oblike institucionalnosti.

V zadnjih nekaj letih so naši skupni cilji strukturirani in predvsem usmerjeni k odpiranju zavoda v širše družbeno okolje, v manjše bivalne enote – alternativne oblike bivanja in življenja v lokalni skupnosti ob strokovni pomoči.

Novi pristopi v strokovnem in političnem pojmovanju življenja oseb s posebnimi potrebami se obračajo k iskanju novih oblik bivanja v skupnosti, ker so za človeka manj stigmatizirajoče, omejujoče in nudijo kakovostnejše oblike življenja.

Življenje v zavodu, v instituciji nasploh, pomeni veliko prilagajanja na sobivanje z drugimi, kar pogosto pripelje do težav, saj ima vsak v skupini svoje želje in svoje potrebe. V skupini je dnevni ritem v večji meri prilagojen skupini in ne posamezniku, ki mora znati preživeti znotraj tega, uveljaviti svojo voljo in svoje želje. Da bi se izognili morebitnim nesoglasjem, so potrebne dobra organizacija dela, možnost izražanja in upoštevanja želja posameznika glede vsakodnevnega življenja ter možnost vpliva in soodločanja, kar nedvomno pripomore k medsebojnemu razumevanju, osebnemu zadovoljstvu in s tem pozitivnemu vzdušju na enoti. Pri delu je treba upoštevati pristope in metode dela, ki stanovalcem omogočajo čim kakovostnejše življenje in zadovoljevanje svojih potreb.

Strokovno delo v zavodu temelji na sodobnih pristopih in inovativnih metodah strokovnega dela z najranljivejšimi ljudmi, ki so danes že dodobra utečene pri delu z osebami s težavami v duševnem razvoju in duševnem zdravju.

Metode dela

V SVZ Hrastovec skušamo s psihosocialnim pristopom širiti možnosti stanovalcem in pri tem uporabljamo naslednje metode dela:

  • individualno (osebno) načrtovanje,
  • analiza tveganja,
  • asertivnost,
  • pogovarjanje,
  • timsko delo (multidisciplinarno sodelovanje).

V psihosocialno podporo smo vključeni: socialni delavci, pedagogi, psihologi, delovni terapevti in fizioterapevti. Naša dejavnost se v določenih segmentih prepleta. Še vedno pa ostaja vsaka služba neodvisna in samostojna in izvaja specifične naloge v okviru smernic dela, ki veljajo za posamezno stroko.

Osnovi način dela je PROJEKTNO DELO, kjer se združujemo strokovni delavci in sodelavci različnih strok. projekt združuje delavce in stanovalce in je definiran tako od načrtovanja, izvedbe in evalvacije aktivnosti.   

Projektno pa je zastavljeno tudi strokovno delo s posameznimi skupinami stanovalcev. Pri tem ne ravnamo segregativno temveč povezovalno in intenzivno. Vsaka projektna skupina opredeli sitem dela in podpore za posamezno skupino stanovalcev glede na njihove potrebe in specifike.

V SVZ Hrastovec tako delujejo naslednje projekte skupine:

  • Svet stanovalcev
  • Obravnava vlog stanovalcev
  • Zaposlitev stanovalcev
  • Selitveni tim
  • Mobilna služba
  • Individualno (osebno) načrtovanje
  • Analiza tveganja
  • Delo s svojci
  • Prostovoljno delo
  • Družabništvo in animacija
  • Zagotavljanje kakovosti in varnosti
  • Psihosocialna podpora stanovalcem, ki so telesno ovirani in ki imajo senzorne težave
  • Psihosocialna podpora stanovalcem, ki imajo težave z demenco
  • Psihosocialna podpora »težavnim« stanovalcem
  • Projektna skupina za  »enake možnosti«
  • Ključni delavci
  • Nežno učenje
Razvrščanje stanovalcev v kategorije oskrbe

SVZ Hrastovec (v nadaljevanju: zavod) kot posebni socialno varstveni zavod izvaja storitve institucionalnega varstva za svoje stanovalce.

Institucionalno varstvo v skladu z 16. členom Zakona o socialnem varstvu pa obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.

V skladu z 16. členom Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju  pravice do institucionalnega varstva zavod ob sprejemu v zavod z uporabnikom podpiše dogovor, s katerim se uredijo vsa bistvena vprašanja izvajanja storitve institucionalnega varstva, zlasti pa vrsto oskrbe, začetek izvajanja storitve, obseg storitve, cena storitve, osebe, ki bodo storitev plačevale in pogoje za spremembo in prenehanje dogovora.

V skladu z navedenim členom se bo v teh navodilih obravnavala določitev oskrbe, ki jo zavod nudi svojim stanovalcem.

Institucionalno varstvo obsega tako osnovno kot tudi socialno oskrbo po Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (naprej: pravilnik) kot tudi zdravstveno varstvo, ki pa ga v teh navodilih ne bomo upoštevali.

Osnova za opredelitev kategorij oskrbe je 8. člen pravilnika točke b, kjer so opredeljeni upravičenci do storitev.

V 8. členu so v tretjem odstavku točke b opredeljene naslednje skupine upravičencev do oskrbe v institucionalnem  varstvu:

  • Odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
  • Odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
  • Odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
  • Odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,
  • Odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
  • Osebe s težjo in težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja.

V SVZ Hrastovec so stanovalci razporejeni v kategorijo oskrbe od C 1 do C 5.

Zdravstvena nega

Zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi si prizadevajo k nenehnemu izboljševanju izvajanju storitev. Usmerjeni so v pomoč stanovalcu, da doseže največjo mero samostojnosti in neodvisnosti. Stanovalcem pomagajo pri vseh tistih aktivnostih, ki jih ne zmorejo opraviti sami in mu pomagajo pri aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi ali vrnitvi zdravja ter sodelovati pri uresničevanju diagnostično - terapevtskega programa, katerega naročnik je zdravnik. Učna baza za študente Fakultete za zdravstvene vede in dijake Srednje zdravstvene šole Maribor in Murske sobote.

Splošna ambulanta

V ambulanti oziroma logističnem centru se zbirajo vse pomembne informacije o dogajanju v zavodu in zunanjih bivalnih enotah. Zaposleni v ambulanti jih posredujejo pristojnim oziroma ustreznim službam v zavodu.

Ambulanta pokriva splošno, psihiatrično, nevrološko, fiziatrično in zobozdravstveno obravnavo vseh stanovalcev zavoda. Psihiatrično obravnavo stanovalcev v zavodu izvajata dve psihiatrinji, ki prihajata v zavod enkrat tedensko, za reševanje nujnih primerov pa sta dosegljivi po telefonu. Za stanovalce zunanjih bivalnih enot psihiatrično obravnavo izvaja ena psihiatrinja.

1. 9. 2016 se je v zavodu reorganizirala služba splošne zdravstvene oskrbe stanovalcev, in sicer je zdravnik splošne medicine prisoten od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ter v soboto od 8.00 do 12.00. V primeru poslabšanega zdravstvenega stanja in v primeru urgentnih stanj sodelujemo z dežurno službo Zdravstvenega doma Maribor ter Zdravstvenega doma Lenart, prav tako s Centrom za obveščanje. Sodelujemo tudi z drugimi dežurnimi službami pristojnih zdravstvenih domov ali bolnišnic, ki pokrivajo zdravstveno oskrbo občin, kjer so zunanje bivalne enote.

Zobozdravnik opravlja storitve dentalne medicine v okviru Zdravstvenega doma Lenart enkrat tedensko. V nujnih primerih so stanovalci deležni dentalnih storitev v pristojnih zdravstvenih domovih ali v UKC Maribor.

Storitve ambulante so:

  • zbiranje podatkov o dogajanju v zavodu, sodelovanje z zavodskimi enotami in zunanjimi bivalnimi enotami,
  • sodelovanje z drugimi službami v zavodu,
  • sodelovanje s strokovnim popoldanskim delavcem in socialno službo,
  • vodenje obravnav oziroma vizit pri zdravnikih splošne prakse, psihiatrih, nevrologu,
  • naročanje stanovalcev na kontrolne preglede in različne specialistične obravnave v druge zdravstvene ustanove,
  • organiziranje prevozov stanovalcev v druge zdravstvene ustanove,
  • organiziranje prevozov odvzetega materiala za laboratorijske preiskave,
  • organiziranje prevozov zdravil iz lekarne v zavod,
  • naročanje ter hramba zdravil (e-Rp) in sanitetnega materiala v interni lekarni,
  • izdaja zdravil, sanitetnega materiala in prehrambnih dopolnil iz interne lekarne na oddelke,
  • naročanje, hramba in izdaja posebej zaračunljivega materiala in negativne liste,
  • naročanje in hramba kisika,
  • naročanje, hramba in izdaja narkotikov,
  • vodenje vseh evidenc za naročanje in izdajo zdravil,
  • vodenje depo terapije,
  • snemanje EKG-jev,
  • izvajanje osnovnih laboratorijskih preiskav,
  • skrb za brezhiben reanimacijski nahrbtnik, aspirator, defibrilator in EKG-aparat,
  • skrb za umeritev medicinsko-tehničnih pripomočkov,
  • skrb za kalibracijo medicinsko-tehničnih pripomočkov in drugih aparatur,
  • skrb za umeritev alkotesta,
  • zagotavljanje in vodenje evidence klicev stanovalcev (ob sredah dopoldan
  •  stanovalci iz ambulante kličejo svoje svojce, prijatelje itd.),
  • vodenje in arhiviranje zdravstveno-negovalne dokumentacije,
  • vodenje interne lekarne in zagotavljanje vseh pogojev za hrambo zdravil,
  • vodenje odsotnosti, preselitev in dopustov stanovalcev ter posredovanje informacij socialni službi,
  • vodenje višanja in nižanja števila postelj v sobah po enotah in posredovanje informacij socialni službi,
  • obveščanje socialne službe o nepokritosti PZZ in OZZ stanovalcev,
  • obveščanje svojcev ob preselitvah stanovalcev v druge enote ali ob poslabšanju zdravstvenega stanja in hospitalizacijah, tudi ob smrti stanovalca,
  • obveščanje socialne službe in vodje ZNO o spremembah diet stanovalcev,
  • obveščanje vodje ZNO o zdravstvenem stanju stanovalcev ter njihovih trenutnih težavah in potrebah,
  • obveščanje policijske postaje v skladu z navodili,
  • obveščanje direktorice, psihiatra, zastopnika in najbližje osebe v primeru uporabe posebnih varovalnih ukrepov,
  • pisanje mnenj za stanovalce (mnenje psihiatra, splošnega zdravnika),
  • obračun zdravstvenih storitev (prva in druga polovica meseca) v skladu z navodili,
  • vodenje kategorij zdravstvenih neg v skladu z navodili,
  • sodelovanje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije prek »online« sistema,
  • obračunavanje in podaljševanje inkontinence v skladu z navodili.

V ambulanti so zaposlene štiri sestre – zdravstveni tehniki, ki svoje delo opravljajo v dveh izmenah (dopoldan in popoldan), ter ena diplomirana medicinska sestra, ki je hkrati vodja ambulante in svoje delo opravlja v treh izmenah, saj izvaja tudi delo dežurne sestre glede na razpored dela.  

V delo v ambulanti so vključene tudi druge diplomirane medicinske sestre zavoda kot dežurne sestre, in sicer v popoldanskem in nočnem času ter ob praznikih in vikendih čez cel dan.

V okviru ambulante deluje tudi komisija za obvladovanje okužb. Ta pripravlja pisna navodila in svetuje glede preprečevanja prenosa okužb med izvajanjem diagnostičnih, terapevtskih in negovalnih postopkov, skrbi za izobraževanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev na področju higiene ter spremlja izvajanje dogovorjenih zaščitnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb v zavodu. Vso to delo izvaja higieničarka.

V letu 2016 so se v ambulanti preuredili kletni prostori, kjer so posebej prostor za hrambo in izdajo dežurnih zdravil (čez vikende, praznike ali ponoči), prostor za narkotike in prostor za sanitetni material, poleg tega pa smo pridobili tudi novejši EKG-aparat.

V naslednjih letih se predvideva še nadaljnje preurejanje ambulante v skladu z zahtevami zdravstvene stroke.

Prehrana

Hrana prinaša človeku prvo izkušnjo ugodja v življenju. Za kvalitetno zagotavljanje zadovoljstva stanovalcev s prehrano je potrebno timsko sodelovanje, mesečno se sestaja Komisija za prehrano, kjer so vključeni stanovalci, ki prispevajo predloge in pripombe.

Zavod zagotavlja 5 obrokov, ki ustrezne konsistence  /cela, sesekljana, sondna, grobo miksana hrana  in več vrst  diet (1)

1. Hipolipemična dieta
2. Želodčna
3. Žolčna
4. Lahka
5. Jetrna
6. Manj slana
7. Nizko proteinska
8. Sladkorna
9. Brez laktoze
10. Brez glutena
11. Kuhana lahka

  • Individualno načrtovanje prehrambnih  dodatkov.
  • Dnevni obrok vključuje sadje  in napitke.
  • Izbira in možnost zamenjave obroka za  teden  naprej.
  • En krat mesečno  kuharske delavnice, kjer sodelujejo stanovalci.
  • V bivalnih enotah se pri pripravi obrokov vključujejo stanovalci ob upoštevanju HACCP navodil.
  • Možnost individualnega nakupa živil in priprave v kuhinji.

 

JEDILNIKI

Jedilniki  so pripravljeni jedilniki glede na kalorije, dieto, letni čas in  praznike.
Stanovalci so seznanjeni z jedilniki za  14 dni.

Jedilnik september 2018

Rekreacijski center z bazenom, savno in fitnesom

REHABILITACIJSKO- REKREACIJSKI CENTER

Picture1V letu 2002 se je začela gradnja bazenskega kompleksa v kletnih prostorih enote, ki se je takrat imenovala Livada, danes se pa imenuje Depandansa C. Ta stavba se nahaja za gradom v smeri proti Voličini. V prostoru je bil nekoč hlev za živino, kasneje klet za ozimnico in pred gradnjo bazena skladišče za material. Klet je v celoti velbana in vsa opeka je ohranjena še iz časa gradnje, s tem, da je zaščitena proti luščenju.

Otvoritev bazena je bila v letu 2003.

V letu 2006 se je zraven bazena,  kjer je bilo prav tako skladišče odprl še fitnes prostor, savni-finska in turška ter prostori za fizioterapijo. Sam kletni del je tega leta dobil tudi ime: REHABILITACIJSKO-REKREACIJSKI CENTER (RRC).
Picture2V letu 2018 se je dogradilo še dvigalo in novi prostori fizioterapije. Stari del fizioterapije se pa bo v naslednjem letu obnovil in fizioterapija bo postala prostornejša in bolj dostopna vsem stanovalcem.

Rehabilitacijsko rekreacijski center (RRC) je naš osrednji center, ki omogoča stanovalcem več aktivnosti, tako rekreacijske kot rehabilitacijske.  RRC delimo lahko na štiri poglavitne dele, ki skupaj delujejo kot celota. Bazen, ki s svojo veličastnostjo, čisto, toplo vodo  privablja na vodne užitke; fitnes, kjer že sam pogled na trenažerje dviguje mišično maso posameznika; finska savna, ki s svojo močjo čisti strupe iz telesa in obnavlja telo in dušo; ter fizioterapija, ki stanovalcu olajša marsikatero težavo tako na fizičnem kot psihičnem nivoju.

Picture3Picture4Sam RRC obratuje vsak delovni dan. Dvakrat tedensko tudi v popoldanskem času.
Delavci, ki skrbijo za normalno delovanje RRC so v prvi vrsti čistilke, ki vzdržujejo potrebno higieno, predvsem bazenskega kompleksa; reševalci iz vode, ki skrbijo za upoštevanje kopališkega in higienskega reda; delavec  tehnične službe, ki skrbi za brezhibno delovanje strojne opreme bazena ter strokovni sodelavec, ki skrbi za kvaliteto vode in s tem normalno delovanje merilno-regulacijske tehnike bazena ter organizira delo samega RRC. Vsakodnevno se opravljajo meritve, kontrole bazenske vode za vsebnost pH in Cl. Delovanje bazenskega kompleksa je organizirano tako kot predpisi veljajo za vsa javna kopališča. Reševalci so delavci Zavoda, ki so svoje znanje le dopolnili in se dodatno izobrazili. Vsi trije imajo tudi licenco opravljanja dela reševalca.
Obisk samega RRC se iz leta v leto veča. Aktivnosti v RRC v veliki meri vplivajo na psihofizično počutje stanovalcev. Zdravje se izboljšuje, krepi, telo se sprošča, krepijo se medsebojne vezi, prijateljstva in po izkušnjah tudi medsebojna pomoč.

Fizioterapevtska služba

Picture5Fizioterapija je zdravstvena stroka za področje gibanja in priprave vadbenih programov v vseh življenjskih obdobjih in zdravstvenih stanjih. Obsega specifične postopke za posameznike ali skupine, pri katerih sta ali bi lahko bila ogrožena gibanje ali funkcioniranje zaradi bolezni, staranja, poškodbe, bolečine, zmanjšane zmožnosti, motnje ali okoljskih dejavnikov.

Namen fizioterapevtskih postopkov je razvijanje, ponovno vzpostavljanje in vzdrževanje  optimalnega zdravja.
Fizioterapija je sestavni del zdravstvene oskrbe na vseh področjih zdravstvenega varstva, kot so promocija in varovanje zdravja, preventiva, zdravljenje, habilitacija in rehabilitacija ter upošteva telesne, psihološke, čustvene in socialne dejavnike. Fizioterapija obsega interakcijo med fizioterapevtom in stanovalcem, vključno z njegovimi bližnjimi domačimi, delavci in drugimi pomembnimi zdravstvenimi strokovnjaki ter lokalnimi skupnostmi.

Začetek fizioterapije sega v leto 1976, ko se je zaposlila prva fizioterapevtka. Gospa je bila redovnica in je opravljala fizioterapevtske storitve, ki so v tem času obsegale bolj gibalne tehnike. Za nastanek in razvoj fizioterapije v zavodu je veliko prispeval fiziater dr. Zmago Turk, ki je z Zavodom veliko sodeloval. Zraven kinezioterapije, razgibavanja, vadb, je fizioterapevtka velik poudarek dajala tudi zdravilnim čajem kar je pri obravnavah kombinirala. Sredi 70. let so se kupile prve aparature, ki so olajšale in okrepile ročne spretnosti in pospešile rehabilitacijo stanovalcev. Takrat se je kupil ultrazvok, UKW, protibolečinska terapija, solarne lučke, podvodne kopeli. Fizioterapevtka je veliko sodelovala pri oskrbi ran. Delo je opravljala sama vse do 1988 leta, ko  se ji je pridružil višji fizioterapevt in v letu 1994  še dva mlada fizioterapevta, ki sta s svojim znanjem stroko le še razvijala, prinesla nove metode in tehnike ter podporno terapijo z aparati. V kasnejših letih so se dodatno zaposlovali fizioterapevti, ki so prihajali, nekateri ostajali, drugi odšli.  V začetku leta 2001 je bilo pet fizioterapevtov, nato spet manj, v letu 2013 le dva, sedaj pa po normativu 4 fizioterapevti, ki s svojim znanjem krepijo, pomagajo stanovalcem in delavcem Zavoda. S prihodom mlade delovne sile, se je razvijala stroka do te mere, da je znanje na vseh področjih fizioterapevtskega delovanja, tako na respiratornem, ortopedskem, nevrološkem,.. na zelo visoki ravni. Fizioterapevti se vsako leto tudi redno izobražujejo, saj le tako lahko kvalitetno, hitro pomagajo stanovalcem, da je izboljšanje čim hitrejše.

Picture6Fizioterapevti delujejo tudi mobilno, na terenu po bivalnih enotah, kjer so fizioterapevtske obravnave potrebne. Zelo dobro sodelujejo s splošnimi zdravniki in fiziatrom, ki predpisujejo delovne naloge za fizioterapevtske obravnave. Skrbijo za opremljenost stanovalcev z medicinsko tehničnimi pripomočki, tako na preventivni, sekundarni in terciarni ravni. Skrbijo, da so tudi vsi ti pripomočki v brezhibnem stanju.

V Zavodu je kabinet in baza fizioterapije. Za stanovalce Depandanse A in B, kjer živijo stanovalci, ki so gibalno ovirani, ki Picture7prihajajo iz bolnišnic, poškodovani, oslabeli, prihajajo na fizioterapijo na enoto Depandansa B1, kjer je kabinet. Baza fizioterapije se pa nahaja v Rehabilitacijsko-rekreacijskem centru (RRC). Do leta 2006 je bila fizioterapija stacionirana v grajskem prostoru, po tem letu pa se je selila v kletne prostore Depandanse C (RRC). V teh prostorih je združen bazen, fitnes, savna in fizioterapija. Gre za moderen kompleks z veliko možnimi aktivnostmi in ponujenimi storitvami. Moderen čas je prinesel precej novosti tudi v opremi, ki se je prav tako v zadnjih letih posodobila. S stanovalci se dela tudi v njihovih sobah, če je njihovo stanje tako slabo, Picture8da se ne zmore transferja do fizioterapije. Fizioterapevti v socialnem Zavodu opravljajo tudi dela psihosocialnih storitev, ki jih dodelijo vodje. Vključeni so skoraj da v vse projekte, predvsem tiste, kjer gre za aktivnosti za gibalno ovirane, premagovanje arhitektonskih ovir,..

Fizioterapevti so aktivni tudi v promociji zdravja na delovnem mestu, kjer z »aktivnimi odmori« spodbujajo delavce, da skrbijo za svoje zdravje. Organizirajo tudi delavnice pravilnega ergonomičnega dvigovanja bremen, delavnice nordijske hoje, delavci imajo možnost posveta s kratko obravnavo, da se težave omilijo oz. odpravijo.

Seznam projektov v katere se lahko vključujejo stanovalci

Projekti v katerih so stanovalci SVZ Hrastovec v letu 2018 lahko še sodelujejo ali so sodelovali brezplačno so naslednji:

1. NORDIJSKA HOJA ZA STANOVALCE SVZ HRASTOVEC
2. OSEBNI NAKUPI STANOVALCEV V BLIŽNJIH NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH IN TRŽNICAH
3. POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO
4. ŠPORTNI RIBOLOV IN RIBIŠKI PIKNIK
5. DRUŽABNIŠTVO IN ANIMACIJA
6. PROSLAVE OB PRAZNIKIH
7. ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA BAZENU
8. NASTOPI GLASBENIH SKUPIN IN GLEDALIŠKE PREDSTAVE V ZAVODU V LETU 2018
9. TELOVADBA OB GLASBI
10. VALENTINOV PLES
11. KREATIVNE DELAVNICE
12. PIKNIK OB 1. MAJU
13. PUSTOVANJE
14. KUHARSKE DELAVNICE NA ENOTAH ZAVODA
15. POHOD Z GIBALNO OVIRANIMI STANOVALCI
16. ČISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE
17. KOLESARJENJE
18. NABIRANJE KOSTANJEV IN KOSTANJEV PIKNIK
19. KINO PREDSTAVE
20. DISKO
21. LETNE IN ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
22. PIKNIKI V OKOLICI ZAVODA IN V ZG. KONJIŠČU
23. VKLJUČEVANJE STANOVALCEV SVZ HRASTOVEC V AKTIVNOSTI ŠENTLENT
24. NOGOMETNI TRENINGI V ZG. ŽERJAVCIH
25. MAŠEVANJE V SVZ HRASTOVEC
26. VKLJUČEVANJE V MEDGENERACIJSKO HIŠO SADEŽI DRUŽBE V MS
27. VZREJA ŽIVALI NA VEČNAMENSKI KMETIJI V ROŽENGRUNTU
28. OBISK GOSTINSKEGA LOKALA
29. SKRB ZA MAČKE V ZAVODU IN NABAVA HRANE
30. POVEZOVANJE MED ZAVODSKIMI ENOTAMI IN ZUNANJIMI DBE IN POVEZOVANJE MED ZUNANJIMI ENOTAMI
31. VKLJUČEVANJE STANOVALCEV ZAVODA IN DBE V LOKALNO SKUPNOST
32. ZAPOSLITEV STANOVALCEV ZAVODA IN DBE V LETU 2018
33. SENZORNA INTEGRACIJA NA VEČNAMENSKI KMETIJI V ROŽENGRUNTU
34. VKLJUČEVANJE STANOVALCEV V LOKALNO SKUPNOST IN DBE ZA ENOTO B2
35. OBISK KINOPREDSTAVE V LJUBLJANI
36. SODELOVANJE NA ŠPORTNIH IGRAH SOCIALNO VARSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE
37. SREČANJE S SVOJCI 2018
38. OBISKI BLIŽNJIH GOSTINSKIH  LOKALOV ZA STANOVALCE VO1 IN VO2
39. POVEZOVANJE Z DRUŠTVOM GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR
40. NOGOMETNI TRENINGI ZA STANOVALCE VO
41. 11. ROMANJE NA PTUJSKO GORO
42. PRIREDITEV ZA STANOVALCE OB 70. LETNICI ZAVODA
43. IZLET NA GORIČKO DELOVNA TERAPIJA

Kršitev hišnega reda
Za hujšo kršitev hišnega reda se šteje:
  • nasilen, grob ali žaljiv odnos do sostanovalcev, delavcev in obiskovalcev,
  • nasilno obnašanje in fizično obračunavanje s stanovalci ter fizičen napad na delavce zavoda,
  • razgrajanje,
  • povzročanje materialne škode, odnašanje opreme in inventarja ali preprodaja le-te,
  • opustitev plačevanja oskrbe. 

    V primerih hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ali kršitve in neizpolnjevanja sklenjenega dogovora komisija stanovalca oziroma njegovega zakonitega zastopnika  najprej ustno, nato pa pisno opozori in ga pozove, da se vzdrži ugotovljenih kršitev ter mu svetuje glede kršitev v smislu uvida njegovega škodljivega ravnanja.

    Če se stanovalec po ustnem in pisnem opozorilu ne vzdrži kršitev iz prejšnjega odstavka tega člena, komisija po sklepu strokovnega sveta predlaga premestitev stanovalca v drug zavod, ki izvaja storitev oziroma oskrbo, ki jo stanovalec potrebuje ali predlaga njegov odpust  in o tem obvesti Center za socialno delo.