V viteški dvorani hrastovškega gradu je v torek, 25. marca, potekalo srečanje vodstva Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec s člani Mednarodne usmerjevalne skupine za deinstitucionalizacijo (MUS), ki so jih spremljali tudi predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP) in Inštituta RS za socialno varstvo (IRSSV). Skupina je Zavod Hrastovec obiskala prvič, in sicer v želji po posvetovanju o procesu deinstitucionalizacije v tem največjem tovrstnem zavodu v državi.

Podpora pri preobrazbi v skupnostne storitve

MUS sestavljajo Sam Smith, Jan Pfeiffer, Nic Crosby, Dragica Fojan, Emir Okanović in Matej Vinko, skupino pa je imenoval resorni minister Simon Maljevac, da bi v skladu s Strategijo RS za deinstitucionalizacijo na področju socialnega varstva za obdobje 2024–2034 spremljala kakovostno izvajanje deinstitucionalizacije v Sloveniji in nudila podporo institucijam pri preobrazbi v skupnostne storitve. Kot že ime pove, Mednarodna usmerjevalna skupina MUS deluje kot posvetovalno telo, posamezni člani pa sodelujejo tudi v komisiji ministrstva za potrditev načrtov preobrazbe zavodov. Mednarodna usmerjevalna skupina spremlja napredek pri deinstitucionalizaciji in o rezultatih poroča pristojnemu ministrstvu, katero pa mora letno poročati o napredku tudi evropski komisiji.

Institucijo pustili v preteklosti

Dr. Sam Smith velja za veliko strokovnjakinjo na področju deinstitucionalizacije; pred četrt stoletja je sodelovala pri zapiranju takrat največje psihiatrične bolnišnice v Veliki Britaniji, ki je vse od začetka 20. stoletja delovala v škotskem Glasgowu, natančneje v gradu Lennox. »Stanovalce smo izselili in institucijo pustili v preteklosti, ko smo še mislili, da je primerno, da so deli prebivalstva izolirani, stran od svojih skupnosti in ljubljenih, brez izbire, kako naj vodijo svoja življenja.«

»Trdno verjamem in zagovarjam stališče, da lahko vsak bolnik s težavami v duševnem razvoju živi v skupnosti, če je le deležen ustrezne podpore.«

Kot rečeno, so tudi v Veliki Britaniji psihiatrične bolnike »zapirali« v gradove, zato vidi kar nekaj podobnosti s Slovenijo. »Odločili ste se za deinstitucionalizacijo, kar je prvi korak, seveda pa je pred vami še veliko izzivov. Menim, da je največji v spremembi miselnosti. Moja naloga ni, da vam narekujem, kaj in kako morate delati, ampak samo svetujem, poleg tega lahko opozorim na napake, ki smo jih počeli pri zapiranju naše ustanove, da jih v Sloveniji ne boste po nepotrebnem ponavljali.«

Ovira je toga zakonodaja

Direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl in vodja enote v Mariboru Andreja Stergar sta predstavila aktivnosti, ki so jih v zavodu doslej opravili v zvezi z deinstitucionalizacijo, gostje iz tujine pa so spregovorili o izkušnjah v svoji državi. »Kot je znano, je naš zavod že zelo daleč, kar se tega tiče, pravzaprav najdlje od vseh v Sloveniji. Pri nas je ovira predvsem zakonodaja, ki je še vedno naravnana izrazito institucionalno, je precej toga. V Hrastovcu smo s procesi deinstitucionalizacije začeli že pred leti, ko smo bili z njimi v bistvu v prekršku, saj smo prehitevali obstoječa okostenela pravila. Radi bi se čim bolj odprli, ampak nas zakonodaja pri tem za zdaj še zelo blokira.«

Na različnih lokacijah biva 566 stanovalcev, od tega v Hrastovcu 246

V okviru SVZ Hrastovec na različnih lokacijah biva 566 stanovalcev, od tega jih je 90 trenutno še v gradu Hrastovec. »Letos jih nameravamo izseliti še 60, tako da jih bo ostalo 30. Največja težava je namestitev najbolj zahtevnih, ki so težje pomični in zaenkrat še ostajajo na lokaciji Hrastovec,« še pravi Gungl.