Na prijazno toplo in s soncem obsijano prvo aprilsko soboto so se grajska vrata mogočnega hrastovškega gradu na stežaj odprla obiskovalcem. Vodstvo našega največjega socialno varstvenega zavoda se je v sklopu vseslovenske akcije Dan za spremembe namreč odločilo širši javnost predstaviti, kako poteka življenje stanovalcev s posebnimi potrebami, in tudi na ta način zmanjševati stigmo, ki se še vedno drži Hrastovca. Odziv je bil zelo dober, saj si je prostore gradu in depandans ogledalo približno 70 obiskovalcev.

Največje presenečenje je bilo gotovo spoznanje, da prostori znotraj grajskih zidov niso mračni, hladni in depresivni, kot bi marsikdo pričakoval – nasprotno, so, kolikor se to pač da glede na častitljivo starost objekta, prijazni in svetli.

Bazen, telovadnica in kromaterapija

Stanovalci imajo med drugim na voljo sobo za namizni tenis in biljard, prostor za sproščanje ob glasbi in terapiji z barvni lučmi (kromaterapija), telovadnico s fitnesom, savno, prostor za fizioterapijo, pod obokanim stropom nekdanje žitnice pa tudi velik bazen. V delavnicah ustvarjajo najrazličnejše izdelke, nekatere od njih prodajajo v grajski trgovinici tik ob vhodu v grad, ponosni pa so tudi na svoj vrt. Največjo težavo predstavljajo pogoji bivanja, ki ne ustrezajo sodobnim standardom, saj je po sobah nameščenih več stanovalcev, tudi sanitarij je premalo.  

V povprečju stari 60 let

Število stanovalcev, ki so nastanjeni na različnih lokacijah po severovzhodni Sloveniji, s katerimi upravlja SVZ Hrastovec, se znižuje, in to zlasti na račun standarda, pravi direktor Aleksander Gungl. Pred osmimi leti na primer jih je bilo še 640, danes jih je 76 manj, torej 564. Po drugi strani pa se povečuje število zaposlenih: če jih je bilo leta 2017 469, jih je danes že 493, torej 24 več. Povprečna starost stanovalcev je 60 let, 59 za moške in 61 za ženske, petina jih pride v zavod od doma, večina pa iz drugih psihiatričnih ustanov.

Od Maribora do Hodoša

V gradu in bližnjih depandansah biva 240 stanovalcev, ostali, kot rečeno, pa vse od Maribora do Hodoša, in to v stanovanjskih skupnostih. V Apačah so od leta 2004, danes jih je tam 14, prav toliko so jih leta 2018 namestili na drugo apaško lokacijo. 65 stanovalcev biva v nekdanjem domu za starejše v Hodošu, ki ga je zavod prevzel leta 2011, v Mariboru je v treh hišah nastanjenih 43 stanovalcev, v Trnovski vasi so že od leta 2007, trenutno jih je 25. V hiši v Gornji Radgoni (2003) stanuje 19 oseb, v Ščavnici (2006) 32, v Radencih (2005) 16, v Voličini (2006) 17, na večnamenski kmetiji Rožengrunt (2004) jih je deset, v sedmih lenarških bivalnih enotah, ki so jih odprli lani, pa biva 70 stanovalcev. Tja so jih premestili iz hrastovške depandanse A, ki so jo zdaj temeljito prenovili in prilagodili za varovani oddelek, v katerega bodo preselili večje število stanovalcev iz gradu, tako da jih bo potem v njem ostalo le še 38.

Upravljajo z 41 objekti

»Tudi zanje iščemo primerno lokacijo, upam, da jo kmalu najdemo in slednjič izpraznimo grad,« še pove direktor in doda, kako dobro so v lokalnih skupnostih sprejeti njihovi stanovalci.
»Ko jih domačini spoznajo, drugače gledajo nanje, sprejmejo jih medse.«
»Ne sodijo več kar tako na pamet, kot je to običajno, kadar nečesa ne poznaš. To so res primeri dobrih praks.« Ob tem je strokovna vodja Barbara Zafošnik poudarila tudi doprinos  skupine za prostovoljstvo, ki jo vodijo zaposlene v zavodu, preko prostovoljstva pa se povezujejo z lokalnimi prebivalci in s tem postajajo del skupnosti.  

22-milijonski proračun

SVZ Hrastovec, ki ima 22-milijonski proračun, upravlja s kar 41 objekti. Med njimi je še vedno tudi grad Trate, ki so ga že pred leti izpraznili in v njem zdaj deluje Muzej norosti. »Upravljamo tudi s kampom v Premanturi pri Puli na Hrvaškem, ki je bil dolga leta prazen, zdaj pa ga že tri leta postopno obnavljamo, da bi lahko v njem počitnikovali naši stanovalci.«